Lučka Kajfež Bogataj

Slovenska klimatologinja, ki je sodelovala v skupini nagrajeni z Nobelovo nagrado

Pametno po nakupih



Odhod v službo



Varčevanje z energijo



Grožnja podnebnih sprememb

Comments

ZAVEST O PODNEBNIH SPREMEMBAH V SLOVENIJI

Povzeto po članku Lučke Kajfež Bogataj:

Zavest o podnebnih spremembah je v Sloveniji razmeroma nizka. Podnebne spremembe so medijsko sicer zastopane, a žal večinoma ob ekstremnih vremenskih dogodkih, kot je bilo nadpovprečno vroče poletje leta 2003, ali neurja s poplavami poleti 2005. Z ozaveščanjem prebivalstva se sicer po svojih zmožnostih ukvarjajo še nevladne organizacije in naravovarstvene skupine ter posamezniki, vendar se ljudje slabo zavedajo svojega vpliva na podnebje.

Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je opravil na pobudo avtorice časnik Dnevnik maja letos, na reprezentativnem vzorcu, kažejo, da je le 25% Slovencev seznanjenih s posledicami podnebnih sprememb in da jih na primer Kjotski sporazum dobro pozna le 11%. Da se globalna temperatura zraka povečuje, ve 47% prebivalstva; nekoliko bolj so osveščeni starejši in tisti z visoko izobrazbo. Ljudje se premalo zavedamo kako globoko lahko podnebne spremembe posežejo v naše življenje, tako prek varnosti, zdravja, materialnih dobrin ali družinskih vrednot.

Te ocene jasno kažejo, kako nujno je, da se v razpravo o podnebnih spremembah vključi ne le država temveč vsa civilna družba, poleg medijev, neprofitnih organizacij tudi potrošniki in verske organizacije. Rimskokatoliška cerkev, ki ima na primer pri nas in v svetu pomembne razsežnosti in v družbi določeno realno moč, lahko tvorno sodeluje v iskanju ustreznih rešitev.

Namreč Slovenci smo lahko do sebe zelo kritični, kot posamezniki in kot družba. Pogosto neodgovorno in pretirano trošimo energijo (neracionalno ogrevanje, hlajenje, prometno obnašanje), odlikuje nas nepotrebno potrošništvo (zlasti kupovanje izdelkov, ki so neglede na ceno, izdelani na energijsko potraten način). Naša vrednostna lestvica uspeh v življenju enači z veliko energijsko rabo (imeti več, potovati dlje, uspeti hitreje…) V zadnjih letih se naš življenski slog povsem oddaljil od trajnostnih vrednot kot so skromnost, varčevanje, pomoč, potrpljenje in postopnost, ali razumnost. Pogosto pa smo tudi neupravičeno in preveč zaverovani v moč človeških tehnologij in podcenjujemo moč, ki jo ima vreme in narava kot taka (gradimo na poplavnih območjih, sejemo na sušnih tleh, investiramo v sumučišča pod 1200 m, ujme nas vedno znova »presenetijo«).

Razmislek o naši miselnosti, našem življenskem slogu in naših vrednotah bo ob večjem znanju o podnebnih spremembah tudi bolj tehten. Samo spremenjena miselnost lahko daje upanje, da bomo omili podnebne spremembe. Ali kot je, še danes aktualno, zapisal Einstein:
Pomembnih problemov, ki jih imamo danes,
ne moremo rešiti z isto logiko, kot smo jih ustvarili.

celoten članek: http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/61945F3137873F3AC125...